Ob splošni razširjenosti računalništva in umetne inteligence, se zdi zelo primeren čas za objavo slovenskega prevoda nekaterih ključnih del Alana Turinga. Njihova veljavnost, domiselnost in dostopnost opravičujejo izdajo že same po sebi. Avtor je nekatere temeljne probleme, ki obvladujejo zgodovino misli, predstavil v novi luči, s tem pa vsekakor pritegnil precej pozornosti in pustil trajen pečat. Lahko rečemo, da je čistim zamislim matematične logike pomagal vdihniti praktično, otipljivo življenje, ki današnji čas z računalniško tehniko dejansko prežema do obisti.
Na najbolj splošni ravni lahko sodoben elektronski računalnik obravnavamo kot edinstven spoj matematične teorije, elektrotehnike in programiranja. Delitev odraža tudi razdelitev tega predgovora na tri tematska poglavja. Turingovo dejavnost obravnavamo le površno in v glavnih črtah kažemo različne smeri njegovih raziskav na področju računalništva in umetne inteligence. Primerjave njegovih zamisli s sodobno umetno inteligenco prepuščamo bralcu.
Raziskovalci so Turingove izvirne zamisli v zadnjih sedmih desetletjih bistveno nadgradili, vendar po zaslugi splošnosti njihovo jedro še danes ostaja veljavno in zanimivo, ne le za razumevanje umetne inteligence, temveč tudi elektronskega računalništva. Turingove zamisli predstavljajo eno od izhodišč, ki lahko bralcu s skoraj neprimerljivo jasnostjo osvetlijo marsikatero značilnost sveta, v katerem živimo. Upamo, da bo avtorjev raziskovalni in znanstveni duh v bralcu vzbudil radovednost in željo po lastnem znanstvenem opazovanju, preizkušanju ter učenju.
Izbor predstavlja besedila iz začetka petdesetih let, ki so izjemno pomembna za razumevanje začetnega razvoja elektronskega računalništva in osnovnih zamisli, kot so računalnik z notranjim programom, programiranje, umetna intelligenca, strojno učenje in robotika.
Predstavljamo znamenito delo »Računski stroj in inteligenca« (1950), kratki predavanji »Pregrešne zamisli za inteligentne stroje« (1951) in »Ali digitalni računalniki lahko razmišljajo?« (1951) ter pogovor oziroma debato »Ali lahko trdimo, da računski stroji razmišljajo?« (1952). Predstavljamo tudi osnutek »Inteligentni stroji« (1948), objavljen po avtorjevi smrti, in članek »Uporaba digitalnih računalnikov pri igrah« (1953), na koncu pa še dopolnilno besedilo Frederica Friedela »Obnova programa za igranje šaha« (2017).
Večina Turingovih objavljenih del, pisem, časopisnih člankov, pa tudi drugih neobjavljenih beležk in osnutkov, je prosto dostopna na spletni strani »Turing Digital Archive« (https://turingarchive.kings.cam.ac.uk/), s katero upravlja arhiv Univerze v Cambridgeu.
»Če pričakujemo, da bo stroj nezmotljiv, potem ne more biti tudi inteligenten.«
»Včasih prav tisti, od katerih nihče ničesar ne pričakuje, naredijo tisto, česar si nihče ne more predstavljati.«
— Alan Turing
»Bil je eden tistih redkih posameznikov, za katere lahko rečemo, da je njihov edinstveni prispevek pomagal obrniti tok vojne. Prav zato je toliko bolj grozljivo, da je bil deležen tako nečloveškega ravnanja.«
»Zato sem v imenu britanske vlade in vseh, ki živimo svobodno po zaslugi Alanovega dela, zelo ponosen, da lahko rečem: opravičujemo se. Zaslužili ste si veliko več.«
— Gordon Brown, britanski premier, 2009
BIO
Alan Turing (1912–1954) je bil britanski matematik, logik in pionir umetne inteligence. Njegove ideje o tem, ali lahko stroji mislijo, so utemeljile celotno področje računalništva in dale svetu znameniti Turingov test – merilo za presojo umetne inteligence.
Med drugo svetovno vojno je Turing na inštitutu Bletchley Park razvozlal nemško kodo Enigma ter s tem odločilno pomagal skrajšati vojno. Po njej je razvil načrte za univerzalni računalnik in raziskoval zametke umetnega inteligence. Umrl je tragično mlad, a njegov vpliv ostaja temelj digitalne dobe.
superzalozba.si 