Koliko ljudi za eno knjigo?

Prisotnost umetne inteligence v kreativnih industrijah je postala nesporno dejstvo, s katerim se moramo soočiti. Marsikdo je upravičeno zaskrbljen in prav nihče ne ve, kam to zares pelje. Edino, v kar smo lahko prepričani, je, da napredka ni mogoče ustaviti ali zavrteti nazaj. Vprašanje torej ne more biti več, ali, ampak kako bomo sodelovali z…

Prisotnost umetne inteligence v kreativnih industrijah je postala nesporno dejstvo, s katerim se moramo soočiti. Marsikdo je upravičeno zaskrbljen in prav nihče ne ve, kam to zares pelje. Edino, v kar smo lahko prepričani, je, da napredka ni mogoče ustaviti ali zavrteti nazaj. Vprašanje torej ne more biti več, ali, ampak kako bomo sodelovali z UI.

Priprava knjige je zelo zahteven in dolgotrajen proces, v katerega je vpletenih veliko strokovnjakov in ur človeškega intelektualnega dela. Tega ni mogoče v celoti nadomestiti z roboti, niti si tega ne bi želeli. Kdor danes panično deli svet na tehnooptimiste, ki bodo vse pokvarili s poplavo »UI-pomij«, in na tehnopesimiste, ki morajo zaščititi tradicionalni proces, kot ga poznamo že dvesto let, je bodisi nevarno naiven bodisi zgolj blefira in nabira poceni točke.

Takšnih ne poslušajte. Raje se izobrazite in se z lastno pametjo vprašajte: kako lahko uporabim boljša orodja in delam bolje?

Poglejmo si proces nastanka knjige po fazah.

Izbor

Kako se bolje odločati o naslovih in vsebinah, ki jih je vredno izdati? Urednik se lahko danes posvetuje z najbolj načitanim asistentom in skupaj lahko hitreje razvijeta boljše koncepte. Vsak, ki se je že kdaj zares poskusil pogovarjati z UI, pa ve, da mora človek ostati gonilna sila tega procesa, tega konstruktivnega dialoga. Skratka: vloga urednika ostaja. Ne vem pa, ali bodo uredniki brez UI še lahko uspešni.

Priprava

Kako bolje in hitreje priti od rokopisa do besedila, primernega za nadaljnjo obravnavo? Ali je res treba preživeti tedne, mesece in leta v nepopolnem dialogu o možnih izboljšavah besedila? Ko berem slovenske knjige, se prepogosto zavem, da so nad tem procesom očitno obupali in natisnili besedilo, ki ni izpiljeno in prečiščeno. Najverjetneje je preprosto zmanjkalo časa in energije. UI lahko pri tem gotovo pomaga tako uredniku kot avtorju, predvsem pri artikuliranju in preizkušanju izboljšav.

Prevod

Ali kdo res uživa v večmesečnem procesu preoblikovanja tujega besedila v »veren prevod«, v izmenjevanju Wordovih datotek skozi neskončne faze in neskončne popravke? Videti je, da je odgovor: da. Obstaja skupina ljudi, ki v tem uživa, in ta proces tudi zagotavlja visoko kakovost nekaterih prevodov.

Po drugi strani pa prav ta proces povzroča, da so slovenski prevodi na voljo šele mesece ali leta po izidu izvirnikov, ko so jih najbolj zainteresirani bralci že zdavnaj prebrali v izvirniku. Tako se trg uničuje.

UI, pravilno uporabljena, je postala izjemno dobra pri prevajanju. Nikoli pa ne bo tako dobra, da bi povsem nadomestila dobrega prevajalca; ga pa lahko pospeši za desetkrat. Kdo ima svoje delo tako rad, da ga ne bi raje opravil v desetini časa? In obratno: kdo misli, da prevod, za katerega bi imel desetkrat več časa, ne bi postal še nekoliko boljši?

Lektura

Vem, da obstajajo lektorji, ki uživajo v svojem delu, a verjamem tudi, da bi bili zelo veseli, če bi dobili besedila v boljšem stanju. Ni naključje, da je bil črkovalnik za slovenščino eden prvih komercialnih paketov pri nas. Vedno smo verjeli, da nam računalnik lahko — in mora — pomagati bolje pisati.

Oprema

Tudi popolno besedilo vedno terja dodatno uredniško obravnavo. Opombe pod črto, imenska kazala, predgovori in podobni dodatki terjajo enormno količino časa. Vedno manj knjig izhaja s takšnimi dodatki, kar je škoda. Dober urednik si lahko z UI pri tem ogromno pomaga, podobno kot si programerji danes pomagajo pri razvoju aplikacij.

Trženje

Tržniki so radi kreativni, a če hočemo več knjig pripeljati do več ljudi, so prav oni pogosto ozko grlo. Ni več dovolj dobro, da za knjigo pripravimo en sam vrhunski opis. Trendi so že dolgo usmerjeni v personalizacijo in individualizacijo. Idealno bi bilo, da bi imel vsak potencialni kupec svoj nagovor.

Seveda tega ni mogoče zares doseči, lahko pa si dober tržnik z UI pomaga, da se temu vsaj približa in bolje komunicira z različnimi publikami.

Pozoren bralec je, upam, opazil, da v celotnem procesu priprave knjige, kot je opisan tukaj, vedno in v vsakem koraku dajemo primat človeku, ki z UI upravlja. UI je orodje. Večje kladivo. Tako veliko, da lahko dobrega strokovnjaka pospeši za desetkrat ali celo stokrat. UI je orodje za nadčloveka.

Nekateri bodo UI uporabili zato, da bodo naredili boljše knjige v istem času. Nekateri zato, da bodo naredili več knjig. Nekateri bodo šli v povsem drugo smer in naredili knjige še bolj ročno, zbirateljsko, zato pa tudi dražje. Vse to so dobre smeri za prihodnost založništva.

Edina smer, ki je napačna, je ludizem vztrajanja z glavo v pesku.

Srečno.

Tags: