Doba obscenosti

Zakaj je svet videti tako, kot da so ga ustvarile pošasti

Kupi: Spletna knjigarna Buča


  • Kako je pandemija trajno spremenila odnos ljudi do dela in smisla dela?
  • Ali digitalni nadzor (AI, algoritmi) nadomešča klasične oblike politične oblasti?
  • Zakaj so krize (podnebna, vojna, ekonomska) postale permanentno stanje?
  • Zakaj se je pojavila tako močna reakcija proti “woke” kulturi?
  • Ali je “normalnost”, ki jo zagovarja desnica, v resnici normalizacija diskriminacije?
  • Kako kulturne vojne preusmerjajo pozornost od ekonomskih neenakosti?
  • Kje je meja med pravno nedolžnostjo in moralno odgovornostjo?
  • Ali lahko kultura “črtanja” nadomesti formalne mehanizme pravičnosti?
  • Kako moč in privilegij izkrivljata razumevanje konsenza?
  • Zakaj postaja politika vse bolj podobna spektaklu in PR-projektu?
  • Kako bogastvo in moč ustvarjata iluzijo realnosti (simulacijo)?
  • Ali mediji še razlikujejo med propagando in dokumentarcem?
  • Ali lahko demokracija preživi v svetu ekstremne koncentracije bogastva?
  • Zakaj tehnološki milijarderji vse bolj prevzemajo politično moč?
  • Je neoliberalizem pripravil teren za vzpon avtokratov?

Marcel Štefančič, jr. v knjigi Doba obscenosti: Zakaj je svet videti tako, kot da so ga ustvarile pošasti? s svojim značilnim ostrim, provokativnim in pronicljivim slogom razmišlja o protislovjih sodobne družbe, politike in kulture. Eden najprepoznavnejših slovenskih publicistov in esejistov tudi tokrat neusmiljeno secira čas, v katerem živimo.


Iz knjige:

»Je dokumentarec Melania res tako slab, kot pravijo? Absolutno. Toda če rečeš, da je res tako slab, ga še vedno precenjuješ – ko sem to pisal, je imel na portalu IMDb oceno le 1,1. Po dveh mesecih se je rahlo zvišala: na 1,4. Kar pomeni, da je pred nami verjetno res najslabši film vseh časov.«

»V Metliki bi lahko stala kakšna tabla za Jajce!«. Vsaj iz spoštovanja do Janeza Janše, ki je nekoč, še v Jugoslaviji, pešačil do Jajca, kjer je brendiral Avnoj. Gotovo je marširal tudi skozi Metliko. Ki je zdaj itak v njegovih rokah. Zato smo pričakovali smerokaz za Jajce. Ker ga ni bilo, smo pripeljali včasih na kako dvorišče, včasih na kako parkirišče. Jebeni Google Maps. Jani se je namreč odločil, da mi trije – on, režiser Sašo Podgoršek, avtor Sladkih sanj (2001), Temnih angelov usode (1999) in Razdruženih držav Amerike (2006), dokuja o Laibachovi turneji po Ameriki, ki »združena pada in razdružena vstaja« (»Njegov najboljši film«, se razume), in moi – v nasprotju z bendom v Jajce ne bomo potovali po avtocesti, temveč čez drn in strn, tako da bomo lahko uživali v naravnih krasotah Slovenije, Hrvaške in BiH.«

»Ko so pri nas vrteli Lynchevo serijo Twin Peaks, so jo gledali vsi, tudi tisti, ki takih – težkih, zamorjenih, morbidnih, nejasnih – reči ne gledajo ali pa sploh ne prenesejo. Toda serija je vendarle izpraznila slovenske ulice – ko so jo zvečer vrteli, ni bilo nikjer nikogar. Vsaj tako so govorili. In zakaj so jo gledali čisto vsi Slovenci? Zakaj je pri Slovencih tako blazno kliknila? Iz očitnega razloga: ker izgleda zelo slovensko. Ker izgleda tako, kot da bi jo posnel Slovenec. In ker izgleda tako, kot da bi se dogajala v Sloveniji.«


O avtorju

Marcel Štefančič, jr. (1960) je svojo publicistično pot začel na Tribuni in jo nadaljeval na Mladini, širša publika pa ga pozna predvsem kot dolgoletnega voditelja oddaje Studio City. Ob pisanju člankov, ki jih še vedno redno objavlja v Mladini, ureja tudi mesečnik Global in na RTV Slovenija vodi tedensko debatno oddajo Marcel. Štefančič je doslej napisal več kot sto knjig. Njegova dela, zlasti biografije in knjige o filmu, so cenjena zaradi temeljitosti, širine znanja in specifičnega, pronicljivega sloga pisanja. Štefančič je bil petkrat nominiran in dvakrat prejemnik Rožančeve nagrade. Kot filmski kritik in publicist je pomembno prispeval k razvoju filmske kulture in kritičnega mišljenja v Sloveniji. Znan je po svojih ostrih in provokativnih komentarjih.

Tags: