Novembra je na razstavi ob 12. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen predstavljena Pisanka, digitalna pisava, ki posnema pisane črke, kakršnih se otroci učijo v slovenskih osnovnih šolah.

Za nas je to posebej lepo priznanje, ker Pisanka ni nastala kot običajen oblikovalski projekt. Nastala je zaradi precej banalnega problema, ki ga pravzaprav sploh ne bi smelo biti.

Učiteljice niso imele dostopa do računalniške pisave, s katero bi lahko pripravljale gradiva za učenje pisanja.

Sliši se absurdno. Otroci se v slovenskih šolah učijo pisati pisane črke, vendar učiteljica, ki želi doma pripraviti delovni list z enakimi črkami, za to ni imela enostavno dostopnega orodja.

Takšne pisave so sicer obstajale pri nekaterih učbeniških založbah. Toda založbe jih niso želele deliti z drugimi. Kar je pomenilo, da so bile učiteljice pri pripravi lastnih učnih gradiv odvisne od zaprtih rešitev, približkov ali ročnega dela.

In to pri nečem tako osnovnem, kot so črke.

Namesto pogajanj smo naročili novo pisavo

Ko smo izvedeli za problem, smo se odločili, da bomo financirali razvoj nove digitalne pisave.

Pri tem nismo želeli ustvariti še enega zaprtega sistema. Ravno nasprotno. Želeli smo, da bi društvo učiteljic lahko pisavo brezplačno uporabljalo pri pripravi svojih gradiv in da bi bila hkrati dostopna tudi vsem drugim, ki jo potrebujejo.

Zato smo razvoj naročili in plačali, pisava pa je postala del javno dostopne ponudbe studia Type Salon, kjer jo lahko vsakdo kupi in licencira za svojo uporabo.

Tako je nastala Pisanka.

Digitalizirati rokopis ni tako preprosto

Pisanko je zasnovala oblikovalka Alja Herlah iz studia Type Salon, pri projektu pa je sodeloval Luka Prelog.

Naloga je bila zahtevnejša, kot se morda zdi. Pisane črke niso samo zbirka posameznih znakov. Pri ročnem pisanju se črke povezujejo, njihove oblike pa so odvisne od tega, katere črke stojijo pred njimi in za njimi.

Zato Pisanka vsebuje številne alternativne oblike črk, pri nekaterih celo do deset različnih različic. Računalnik lahko tako glede na položaj črke izbere ustrezno obliko in ustvari povezave, ki so veliko bližje dejanskemu rokopisu.

Med razvojem so oblikovalci ugotovili celo, da se v slovenskih šolah uporabljata dve različici male pisane črke r, zato sta v pisavo vključeni obe.

Rezultat ni zgolj lepa pisava. Je precej sofisticirano digitalno orodje, ustvarjeno za zelo konkretno pedagoško potrebo.

Majhen projekt, ki rešuje resničen problem

Pisanka je zdaj na voljo tudi drugim učiteljem, šolam, staršem, oblikovalcem in založnikom. Društvo učiteljic pa jo lahko za svoje delo uporablja brezplačno, kot smo si zamislili že na začetku.

Všeč nam je tudi model, po katerem je projekt nastal. Oblikovalci so bili za svoje delo plačani. Učiteljice so dobile orodje, ki so ga potrebovale. Vsi drugi pa so dobili možnost uporabljati nekaj, česar prej na trgu praktično ni bilo.

Za nas je to lep primer, kako se lahko tudi s sorazmerno majhnim zasebnim vložkom reši problem, ki koristi veliko širšemu krogu ljudi od naročnika samega.

Zato nas še posebej veseli, da je Pisanko med izbrane projekte letošnjega bienala Brumen uvrstila tudi strokovna žirija.

Od 4. do 29. novembra 2026 je Pisanka predstavljena na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani.

Seveda smo veseli, da je projekt dobil oblikovalsko priznanje. Toda še precej bolj smo veseli misli, da bo Pisanka svoje najpomembnejše delo opravljala drugje: na delovnih listih, v učilnicah in pri otrocih, ki se šele učijo pisati.

Včasih je najboljši rezultat oblikovalskega projekta to, da na koncu sploh ne razmišljamo o oblikovanju. Ker stvar preprosto deluje.

Pisanko si lahko ogledate in jo licencirate na spletni strani Type Salon.